Petankarji in rudarji združili moči

Oceni ta prispevek
(1 glas)

PETANKARJI IN RUDARJI ZDRUŽILI MOČI

Z željo po napredku in rasti seveda prihajajo tudi nove ideje. Tako je v velenjskem koncu vzniknila nova ideja, ki je v sodelovanju z ZDPS dobila končno obliko. V petek, 21.04.2017, se nas je na pot iz Ljubljane proti Velenju podalo pet, ob čemer si večina končnega cilja sploh še ni predstavljala. Nekako tako kot je vsako leto v petanki – tista končna točka nikoli ni vidna oziroma čisto poznana. Seznanjeni smo bili s kratkim opisom dneva – napotili nas bodo 160 metrov pod zemljo, kjer bomo lahko dejansko premetavali svoje petankarske krogle. Želela bi vedeti koliko ljudi v Sloveniji bi ob podatku, da gremo v Velenje ter 160 metrov pod zemljo, takoj pomislilo na še eden zaklad, ki se skriva v Sloveniji: Muzej premogovništva Slovenije. Pred muzejem pa kup nasmejanih članov Društva petanke Velenje, ki nas znajo nasmejati marsikatero soboto, ko ure preživljamo skupaj na petankarskih turnirjih. Po sprehodu v notranje prostore muzeja nas je pričakal vodič Matej Gorišek, za katerega je bilo že po prvih besedah jasno, da do rudnika čuti neizmerno ljubezen. Po letih ne bi rekla veliko več kot 30 kar po povedanem dejstvu, da je šolani rudar v glavi prinese prva vprašanja in prvo večje zanimanje za celotno dogodivščino, ki nas čaka

Potem pa vsak po svojo jakno, vsak po svojo čelado, vsi v vrsto in prevzem majhnega toplega paketka - malica… za nas zanimiv dodatek, za marsikoga več let vsakdanji spremljevalec na poti pod zemljo. Spust v pravem dvigalu, ki so ga včasih uporabljali rudarji, je razred zase in vzdržljivostna preizkušnja za vsakogar, ki se v zaprtih temnih prostorih ne počuti prijetno. Za piko na i se to dvigalo še spušča s hitrostjo 4 m/s. Vodeni ogled Muzeja premogovništva Slovenije je po zaslugi zaposlenih zagotovo izkušnja, ki vsakemu obiskovalcu ostane v spominu. Naš ogled rudnika pa je imel še posebno dodano vrednost, saj smo poleg vodiča imeli v družbi tudi dva prava velenjska knapa. Poleg zgodbe, skozi katero nas je na posnetku vodil vsem znani pesnik Anton Aškerc, smo lahko poslušali tudi dejanske zgodbe in doživetja, ki jih zna oseba brez knapovskega smisla za humor na trenutke težko razumeti. S ponosom smo spremljali celoten program in začeli čutiti, kako dragoceno izkušnjo nam je pripravilo vodstvo Muzeja, ko nam je omogočilo premetavanje naših krogel v teh posebnih prostorih. Torej po nekje dveh urah ogleda smo ponovno zagledali sonce in se zapodili v omare po svoje krogle. Po ponovnem spustu pod zemljo v mrežastem dvigalu nas je poseben vlakec, na katerem so pridni rudarji včasih dostopali do svojega kotička črnega zlata, pripeljal do prve točke. Snemalec Milan Marič, ki nam je ponudil svoj čas za pripravo posnetka prvega igranja petanke pod zemljo v Sloveniji, nas je pridno namestil tako, da je vsak od nas imel priložnost pokazati svoj met. Med starimi rudarskimi pripomočki in velikimi kosi premoga so naše krogle izgledale kot nekaj popolnoma tujega. Povsem drugače pa je bilo na drugi lokaciji, ki so nam jo pripravili. Osvetlitev, pesek, igra in tekmovalnost.... Tiste posebne besede, ki združujejo vse člane Zveze društev petanke Slovenije in zaradi katerih so živci porabljeni ob kakšni slabi igri hitro pozabljeni, je bilo nekaj kar je pritegnilo tudi sodelujoče zaposlene Muzeja, ki so nas ves dan pridno spremljali. Če prav pomislim, so tamkajšnji zaposleni razvili svojo ljubezen prav na nasprotnih točkah...tema, premog, trdo delo in sodelovanje. Kar pa je zagotovo vsem nam skupno, je razvoj. Kot menim, da bi bilo sanjsko, če bi vsak drugi Slovenec odobravajoče pokimal z glavo, ko mu omeniš petanko, sem sedaj prepričana tudi, da bi pa prav popolnoma vsak Slovenec moral vsaj enkrat obiskati Muzej premogovništva Slovenije in spoznati zaklad in dediščino, ki smo jo z delovanjem rudnika pridobili. Ampak beseda muzej ne pomeni samo preteklosti. Kilometer od dela rovov, kjer smo lahko med ogledom pridno pojedli svojo knapovsko malico, namreč vsak dan svoj kruh še vedno služijo aktivni rudarji, ki jim pripada vsak glas spoštovanja in pohvale. Kot zanimivost – današnji velenjski rudnik je namreč danes med petimi najboljšimi rudniki na svetu po vzpostavljeni varnosti in strokovnem načinu dela.

V bližini ''modernih'' rudarjev na delu smo na drugi lokaciji torej odigrali pravo tekmo, na kateri smo prišleki iz Ljubljane pokazali majhen odpor, ki je po doseženem rezultatu 12:12 poskrbel, da smo za las premagali ekipo Velenja. Bleščeče trenutke so imeli bližalci, odmevajoče tudi tolkači in vsi srednji igralci v trojkah so na koncu dodali kar je bilo potrebno. Pod zemljo smo skupaj preživeli kar nekaj ur, pa vendar je vse minilo izredno hitro. Zagotovo pa bodo spomini ostali za dolgo – najmanj do leta 2024, ko bo, če bo šlo vse po načrtih, za petanko prelomno leto, - najmanj do leta 2024, ko se kaže prva možnost, da bo petanka predstavljena na Olimpijskih igrah.  – najmanj do leta 2024, do katerega bodo krepko potrebna tovrstna sodelovanja z ostalimi zapostavljenimi področji v Sloveniji – najmanj do leta 2024, do katerega bomo morali petankarji po celem svetu dihati skupaj v želji po rasti in napredku.

Za zaključek v imenu Zveze društev petanke Slovenije dodajam zahvale našemu gostitelju Muzeju premogovništva Slovenija in idejnim vodjem Petankarskemu društvu Velenje za organizacijo dogodka. Geslu velenjskih rudarjev: Stojimo trdno in pokončno se v ZDPS tako pridružujemo z geslom: Petankamo s ciljem in ponosno in vzklikamo ''Srečno''!

 

                                                                                                                                Pripravila in spisala: Erika Sebanc

                                                                 Ni še čisto konec …                            Avtor slik: Damjan Lukman

 

 

 

Celotno našo dogodivščino si lahko ogledate na naslednji povezavi:

https://www.youtube.com/watch?v=Kr-AqUSRa7M

 

Preberite si tudi nekaj več o Muzeju premogovništva Slovenije:

http://muzej.rlv.si/si/

 

Kje vse nas najdete premetavati krogle v sklopu Zveze društev petanke Slovenije pa povemo tu:

http://www.zdps.si/

 

                

 


                                               

Prebrano 649 krat Nazadnje urejano na Ponedeljek, 15 Maj 2017 22:15

Nazadnje od Klemen Poljanšek